Kaj se dogaja z vašim telesom, ko ste pod stresom
Vsi se občasno znajdemo pod stresom – vse je lahko del čustvenih vzponov in padcev življenja. Stres ima veliko virov, lahko prihaja iz našega okolja, našega telesa ali naših lastnih misli in našega pogleda na svet okoli nas. Zelo naravno je, da se počutimo pod stresom v trenutkih pritiska, kot je čas izpita – vendar smo fiziološko zasnovani, da se spopadamo s stresom in se nanj odzovemo.
Ko se počutimo pod pritiskom, živčni sistem ukaže našemu telesu, naj sprošča stresne hormone, vključno z adrenalinom, noradrenalinom in kortizolom. Ti povzročijo fiziološke spremembe, ki nam pomagajo pri soočanju z grožnjo ali nevarnostjo, za katero vidimo, da je nad nami. To se imenuje “odziv na stres” ali odziv “boj ali beg”.
Stres je dejansko lahko pozitiven, saj nam odziv na stres pomaga ostati budni, motivirani in osredotočeni na nalogo, ki jo opravljamo. Običajno, ko pritisk popusti, se telo ponovno uravnovesi in spet se začnemo počutiti umirjeni. Ko pa prepogosto ali predolgo doživljamo stres ali ko negativni občutki premagajo našo sposobnost obvladovanja, se bodo pojavile težave. Stalna aktivacija živčnega sistema – doživljanje »odziva na stres« – povzroča obrabo telesa.
Ko smo pod stresom, so dihala takoj prizadeta. Ponavadi dihamo težje in hitreje, da bi hitro porazdelili s kisikom bogato kri po telesu. Čeprav to ni težava za večino od nas, je lahko težava za ljudi z astmo, ki morda čutijo pomanjkanje zraka in težko zaužijejo dovolj kisika. Povzroči lahko tudi hitro in plitvo dihanje, pri katerem vsrkamo malo zraka, kar lahko privede do hiperventilacije. To je še veliko bolj verjetno, če je nekdo nagnjen k napadom tesnobe in panike.
Stres pustoši naš imunski sistem. Kortizol, ki se sprošča v našem telesu, zavira imunski sistem in vnetne poti, zato postanemo bolj dovzetni za okužbe in kronična vnetna stanja. Naša sposobnost za boj proti bolezni je zmanjšana.
Prizadet je tudi mišično-skeletni sistem. Naše mišice se napnejo, kar je naravni način, da se telo zaščiti pred poškodbami in bolečinami. Ponavljajoče se mišične napetosti lahko povzročijo telesne bolečine, kadar pa se pojavijo v ramenih, vratu in glavi, lahko povzročijo tenzijske glavobole in migrene.
Obstajajo tudi učinki na srce in ožilje. Ko je stres akuten (trenuten), se srčni utrip in krvni tlak povečata, vendar se normalizirata, ko akutni stres mine. Če akutni stres doživljamo večkrat ali če stres postane kroničen (v daljšem časovnem obdobju), lahko povzroči poškodbe krvnih žil in arterij. To poveča tveganje za hipertenzijo, srčni infarkt ali možgansko kap.
Tudi endokrini sistem trpi. Ta sistem igra pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, rasti in razvoja, delovanja tkiv, metabolizma in reproduktivnih procesov. Naš metabolizem je prizadet. Hipotalamus se nahaja v možganih in ima ključno vlogo pri povezovanju endokrinega sistema z živčnim sistemom. Signali stresa, ki prihajajo iz hipotalamusa, sprožijo sproščanje stresnih hormonov kortizola in epinefrina, nato pa jetra proizvajajo krvni sladkor (glukozo), da zagotovijo energijo za spopadanje s stresno situacijo. Večina ljudi ponovno absorbira odvečni krvni sladkor ko stres popusti, vendar je pri nekaterih ljudeh tveganje za sladkorno bolezen povečano.
Stres ima lahko nekatere neprijetne učinke na prebavila. Zgaga in refluks kisline se lahko pojavita, zlasti če smo spremenili svoje prehranjevalne navade, da bi jedli več ali manj, ali povečali uživanje mastne in sladke hrane. Sposobnost našega črevesja, da absorbira hranila iz hrane, se lahko zmanjša. Lahko se pojavi bolečina v trebuhu, napihnjenost in slabost, driska ali zaprtje.
Lahko pride do težav tudi z našim reproduktivnim sistemom. Pri moških lahko kronični stres vpliva na proizvodnjo testosterona in sperme. Lahko celo povzroči erektilno disfunkcijo ali impotenco. Pri ženskah se lahko pojavijo spremembe v menstrualnem ciklusu in povečani predmenstrualni simptomi.
Stres in naš um
Stres izrazito vpliva na naše čustveno počutje. Normalno je, da se v vsakdanjem življenju počutimo dobro in slabo razpoloženje, toda ko smo pod stresom, se lahko počutimo bolj utrujeni, razpoloženje niha ali smo bolj razdražljivi kot običajno. Stres povzroči hiper vzburjenost, kar pomeni, da lahko težko zaspimo ali zaspimo in imamo nemirne noči. To poslabša koncentracijo, pozornost, učenje in spomin, kar je še posebej pomembno v času izpita. Raziskovalci so slabo spanje povezali s kroničnimi zdravstvenimi težavami, depresijo in celo debelostjo.
Način, kako se spopadamo s stresom, dodatno posredno vpliva na naše zdravje. Pod pritiskom lahko ljudje prevzamejo bolj škodljive navade, kot so kajenje, prekomerno pitje alkohola ali jemanje drog za lajšanje stresa. Toda ta vedenja so neustrezni načini prilagajanja in vodijo samo v več zdravstvenih težav ter tveganj za našo osebno varnost in dobro počutje.
Zato se je dobro naučiti obvladovati svoj stres, preden on obvlada nas. Sprejmite ukrepe za učinkovito usmerjanje te energije in morda boste uspeli, dosegli več in se počutili dobro.
