Skupinska psihoterapija

Skupinska psihoterapija je oblika psihoterapije, ki vključuje enega ali več terapevtov, ki delajo z majhno skupino pacientov skupaj. Ta pristop temelji na načelu, da interakcije med člani skupine, kot tudi med člani in terapevtom, lahko pospešijo proces zdravljenja in osebnega razvoja.

Skupina v kateri se odvija psihoterapevtski proces predstavlja podobno psihološko okolje družinskemu oz. tistim okoljem, kjer prebijemo čas, ko nismo sami (družina, delovno okolje, prijateljska druženja). Skupinska psihoterapija nima od zunaj postavljene strukture, programa ali vsebine, zato vse to ustvarijo člani skupine, na način, ki je za njih dovolj dober. Skupina soustvarijo prostor zaupanja, razumevanja, podpore in soočanj. Psihoterapevt nevsiljivo skrbi, da procesi v skupini tečejo v smeri napredovanja skupine in posameznika v njej. Skupina omogoča članom, da se aktivno vključujejo takrat in toliko, kot želijo v danem trenutku. Skupinska psihoterapija je primerna za najširši spekter populacije, od zdravih, do posameznikov, ki so v življenjski stiski, do tistih, ki potrebujejo podporo kot svojci, kot odvisniki, ki se trudijo za urejenost do tistih, ki imajo težave v duševnem zdravju.

Kaj deluje v skupinski psihoterapiji?

V skupini deluje konstruktivna samo ustvarjalna energija skupine, sprejetost, povezanost, spoštovanje, soustvarjanje odnosov in pogojev za samo razkrivanje, izražanje lastnih stisk, izkušenj ter mnoštvo povratnih informacij, ki jih člani skupine delijo drug drugemu.

Cilji skupinske psihoterapije

  • Podpora: skupina ponuja okolje, kjer lahko posamezniki dobijo podporo in razumevanje od drugih, ki se soočajo s podobnimi težavami.
  • Učenje izkušenj: člani skupine se lahko učijo iz izkušenj drugih, kar jim lahko pomaga videti svoje probleme iz drugačnega zornega kota.
  • Dinamika skupine: interakcije v skupini lahko razkrijejo vzorce vedenja in odnosov, ki jih posamezniki morda niso opazili sami.
  • Občutek pripadnosti: skupinska psihoterapija lahko zmanjša občutke osamljenosti in izolacije, saj člani vidijo, da niso sami v svojih težavah.

Proces in struktura

  • Velikost skupine: eno skupino sestavlja do 8 članov. Manjše skupine omogočajo globlje interakcije.
  • Trajanje in pogostost: skupinska psihoterapija običajno traja 1 do 2 uri in se lahko izvajajo tedensko ali večkrat na teden, odvisno od potreb skupine.
  • Vloga terapevta: terapevt vodi skupino, zagotavlja strukturo, postavlja pravila in poskrbi za varno in podporno okolje. Prav tako pomaga usmerjati pogovore in posega, kadar je to potrebno.
  • Teme in aktivnosti: skupinske terapije lahko vključujejo različne aktivnosti, kot so pogovori, igre vlog, ustvarjalne dejavnosti, deljenje izkušenj in skupinske naloge.

Prednosti

  • Deljenje izkušenj: člani skupine lahko delijo svoje izkušnje in strategije spoprijemanja, kar lahko nudi nov pogled na njihove težave.
  • Zrcaljenje: interakcije v skupini omogočajo posameznikom, da vidijo, kako njihovo vedenje vpliva na druge in obratno.
  • Varnost in zaupnost: skupina nudi varen prostor, kjer lahko člani delijo svoje misli in čustva brez strahu pred obsojanjem.

Skupinska psihoterapija se uporablja pri zdravljenju različnih duševnih motenj, vključno z depresijo, anksioznostjo, travmo, zlorabo substanc in medosebnimi težavami. Uporabljajo se pristopi in metode, kot so kognitivno-vedenjska terapija, psihoanalitična in sistemsko-relacijska terapija.

Skupinska psihoterapija je učinkovit način zdravljenja, ki ponuja edinstveno priložnost za osebni razvoj skozi interakcije in podporo skupine. Uspeh te terapije je v veliki meri odvisen od strokovnosti terapevta in dinamike same skupine.

Scroll to Top