Če oseba z invalidnostjo okleva poiskati psihoterapevtsko pomoč, bi ji svetoval naslednje:
Normalizacija iskanja pomoči: pomembno je razumeti, da iskanje psihoterapevtske pomoči ni znak šibkosti, temveč pogumna odločitev za izboljšanje svojega duševnega zdravja. Tako kot bi se posvetovali z zdravnikom zaradi telesne bolečine, je povsem normalno poiskati pomoč zaradi psiholoških ali čustvenih izzivov.
Informiranost: preučite, kaj psihoterapija dejansko pomeni. Včasih lahko strah izvira iz neznanja ali napačnih predstav. Pogovorite se s strokovnjakom ali preberite kakšen prispevek o psihoterapiji, da boste bolje razumeli, kako poteka in kako vam lahko pomaga.
Postopnost: začnite počasi. Ni vam treba takoj obiskati terapevta. Morda lahko začnete s posvetom preko telefona ali videoklica, kjer boste lahko postavili vprašanja in razjasnili morebitne dvome brez pritiska.
Pogovor z zaupanja vredno osebo: pogovorite se z nekom, ki mu zaupate in ki je morda že obiskoval psihoterapijo. Njihove izkušnje vam lahko pomagajo premagati strahove in dobiti bolj realno predstavo o tem, kaj lahko pričakujete.
Premislek o osebnih potrebah: razmislite o tem, kako se počutite in ali bi vam pogovor s strokovnjakom lahko pomagal obvladovati stres, tesnobo, depresijo ali druge težave. Če menite, da so vaši izzivi preveliki, da bi jih reševali sami, je psihoterapija lahko koristen vir podpore.
Raziskovanje možnosti prilagoditev: če vas skrbi dostopnost ali posebne potrebe, se pozanimajte o terapevtih, ki ponujajo prilagoditve za invalide. Mnogo terapevtov je usposobljenih za delo z invalidi in vam lahko nudijo podporo na način, ki ustreza vašim specifičnim potrebam.
Razmišljanje o dolgoročnih koristih: psihoterapija vam lahko pomaga razviti strategije za boljše obvladovanje vsakodnevnih izzivov, izboljša vaše odnose, poveča samozavest in splošno kakovost življenja. Kratkoročna nelagodja ob začetku terapije se lahko spremenijo v dolgoročne koristi. Dajte si dovoljenje za eksperiment: pristopite k psihoterapiji kot k preizkusu. Povejte si, da boste obiskali nekaj srečanj in ocenili, kako se počutite. Ni vam treba ostati pri terapevtu, če ne čutite, da vam pomaga. Pomembno je najti pravega strokovnjaka za vas.
Vsak korak k iskanju pomoči je korak k boljšemu počutju. Čeprav je začetno oklevanje normalno, lahko prehod skozi ta proces prinese globoke in pozitivne spremembe v življenju.
